petek, 6. december 2013

Prehranske potrebe domačih mačk

Uravnotežena prehrana je temeljni pogoj za zdravo in kvalitetno življenje naših mačk. V nasprotju z ljudmi in psi veljajo slednje za izrazite mesojedce ali "obligatorne" karnivore. To pomeni, da morajo za zadovoljitev svojih nutricističnih potreb uživati predvsem hrano živalskega izvora. Dejstvo, da spadajo mačke v red zveri, nakazujejo že njihove anatomske in fiziološke značilnosti, kot so ostro zobovje, primerno za trganje mesa, ostri in zakrivljeni kremplji, hitri refleksi, gibko telo in mehke prstne blazinice, ki mački pri zalezovanju plena omogočajo neslišnost. Kot pravi mesojedec ima mačka prebavi mesne hrane prilagojeno tudi črevesje, saj je le-to v primerjavi z rastlinojedimi živalmi bistveno krajše. Njeni prebavni sokovi, encimi in fermenti meso hitro prebavijo, ne morejo pa dobro izkoristiti hrane rastlinskega izvora (Leskovic 1988). Mačja slina namreč ne vsebuje encima amilaze, potrebnega za razgradnjo škroba, zaradi česar mora to delo opraviti trebušna slinavka, ki se zato precej obremeni. Slednje lahko povzroči nekatere bolezni, kot sta diabetes in pankreatitis.

Mark Marek Photography
V naravi se mačke prehranjujejo z malimi glodavci (miši, podgane ipd.), kuščarji, dvoživkami, žuželkami, pticami in podobnimi živalmi. Mačke pojedo celoten plen, vključno s kožo, kostmi, perjem, kožuhom, krvjo, prebavili ter drugimi notranjimi organi, saj ima prav vsak izmed omenjenih delov telesa v mačji prehrani pomembno nutricistično vrednost. Takšna dieta vsebuje visok delež beljakovin ter nižja deleža maščob in ogljikovih hidratov. Zadnji izvirajo predvsem iz delno prebavljene rastlinske hrane, zaužite s prebavili ulovljenega plena. V idealnih pogojih bi morali mačko hraniti s kakovostno in polnovredno industrijsko pripravljeno hrano, ki po nutricistični sestavi simulira prehrano, ki bi jo mačke imele v naravi. Žal zaradi kapitalističnih interesov številne znamke hran, namenjenih mačkam, vsebujejo previsoke količine ogljikovih hidratov, ostanke tkiv in neprebavljivih delov mesne industrije, barvila ter raznovrstne druge strupene dodatke. Kljub temu je mnogo varneje poseči po industrijsko pripravljeni hrani, kot da bi hrano poskušali pripravljati sami doma. Slednje namreč zahteva obilico znanja ter poznavanja pravilnih razmerij hranilnih snovi, ki so potrebna za zdrav razvoj mačke. V nadaljevanju bomo predstavili štiri temeljne skupine teh snovi (Hampshire 2013, Sweat 2009).


 Beljakovine

Mačke imajo med hranilnimi snovmi najvišjo potrebo po beljakovinah. Beljakovine v mačjem telesu pospešujejo rast in obnavljanje tkiv, vzdržujejo mišično-skeletni sistem, podpirajo imunski sistem, hkrati pa služijo kot vir energije. Vsa mačja telesna tkiva so sestavljena iz beljakovin, te pa iz še manjših podenot, imenovanih aminokisline.
Živalske beljakovine
Mačkino telo potrebuje za svoje normalno delovanje 22 aminokislin, od katerih je 11 esencialnih. Esencialne aminokisline so tiste, ki so za organizem nepogrešljive in jih mačke ne zmorejo sintetizirati same, temveč jih morajo vnesti v telo s hrano. Med slednje uvrščamo arginin, histidin, izolevcin, levcin, lizin, metionin, fenilalanin, treonin, triptofan, valin in tavrin. Preostalih 11 aminokislin je prav tako pomembnih za zdravje naših mačk, vendar pa so jih mačke zmožne proizvajati same, zato njihovo dodatno vključevanje v prehrano ni potrebno. Pomanjkanje katerekoli izmed esencialnih aminokislin lahko privede do hudih zdravstvenih težav. Primanjkljaj tavrina je lahko denimo vzrok za dilatativno kardiomiopatijo, degeneracijo mrežnice in slepoto, povzroči pa tudi reproduktivne zaplete, kot so mrtvorojeni mladiči. Aminokislina arginin sodeluje pri odstranjevanju amonijaka iz telesa skozi urin. Brez zadostne količine arginina v prehrani mačke lahko pride do kopičenja amonijaka v krvi ter posledične zastrupitve.
Beljakovine so prisotne tako v živalski, kot rastlinski hrani. Vendar pa označujemo beljakovine, ki izvirajo iz živalskih virov, kot so rdeče meso, perutnina, ribe in jajca, kot "popolne", saj vsebujejo vse esencialne aminokisline, ki jih mačke potrebujejo za zdravo življenje. Na drugi strani pa imenujemo beljakovine, ki se nahajajo v rastlinskih virih (žita, oreščki, zelenjava, stročnice itd.) "nepopolne", saj vsebujejo le nekatere med esencialnimi aminokislinami. Aminokislina tavrin je denimo prisotna v mesu, medtem ko je v kopenski rastlinski hrani sploh ni (ljudje za razliko od mačk sintetiziramo tavrin sami) (Sweat 2009).
Kakovostne, prebavljive beljakovine so v uravnoteženi mačji prehrani nepogrešljiv element. Če mačke ne zaužijejo zadostne količine beljakovin, začne telo razgrajevati lastne mišice, posledično mačka izgublja težo in zapade v slabo kondicijo. Po mnenju Dr. Perea poteka pri mačkah ta proces veliko hitreje, kot pri ljudeh (Lockman 2008).

Maščobe

Tudi maščobe so pomemben element v prehrani mačk in zavzemajo drugo mesto na prehranski piramidi. Predstavljajo namreč koncentriran vir energije, več kot 2x na gram v primerjavi z beljakovinami ali ogljikovimi hidrati. Maščobe med drugim izboljšujejo okusnost hrane, hkrati pa sodelujejo pri absorpciji v maščobi topnih vitaminov.
Prehranske maščobe oskrbujejo telo z esencialnimi maščobnimi kislinami, kot so omega-3 in omega-6 maščobne kisline. Te so nadvse pomembne za dobro delovanje številnih sistemov znotraj mačjega telesa, vključujoč kožo in dlako, obtočila ter reproduktivni sistem. Dobri viri esencialnih maščobnih kislin so sončnično, laneno, žafrankino in ribje olje pa tudi meso lososa in tune. Mačke, katerih prehrana ne vsebuje dovolj esencialnih maščobnih kislin pogosto trpijo za suho, k luščenju nagnjeno kožo, imajo slab, nesvetleč kožuh, pretirano jim izpada tudi dlaka.
Živalska maščoba je dober vir specifične omega-6 maščobne kisline, poznane kot arahidonska kislina. Ta je esencialna tudi za zdravje psov, ljudi in drugih omnivorov, vendar jo lahko slednji pridobivamo iz rastlinskih virov s pretvorbo linolenske kisline (še ena izmed omega-6 maščobnih kislin) v arahidonsko kislino. Mačke pa na drugi strani te pretvorbe ne zmorejo, zato je pomembno, da arahidonsko kislino zaužijejo v obliki živalskih maščob (Sweat 2009).

Ogljikovi hidrati

 Kompleksni ogljikovi hidrati (ali "škrobi") oskrbujejo mačke z energijo preko razgradnje glukoze, enostavnega sladkorja, ki zalaga telesne celice z energijo, hkrati pa služijo tudi kot vir vlaknin, pomembnih za dobro prebavo. Kompleksni ogljikovi hidrati se nahajajo v sadju, zelenjavi, oreščkih, semenih in žitaricah. V industrijsko pripravljeni mačji hrani so najpogostejši vir ogljikovih hidratov soja, riž, koruza, pšenica, ječmen, oves in koruzna glutenska moka. Omenjene snovi so v briketirani oziroma konzervirani mačji hrani pripravljene tako, da ekvivalirajo delno prebavljeni hrani rastlinskega izvora v prebavilih plena, ki bi ga mačke sicer zaužile v naravnem okolju. 
Mačke enostavnih ogljikovih hidratov (ali "enostavnih sladkorjev") ne prenašajo dobro, saj imajo zmanjšano zmogljivost njihove presnove. Med enostavne ogljikove hidrate sodijo rafiniran namizni sladkor ("saharoza"), sadje in sadni sokovi (vsebujejo "fruktozo"), melase, med in mlečni izdelki. Številne mačke zaradi pomanjkanja encima laktaza ne morejo prebavljati laktoze ali mlačnega sladkorja, zato lahko pride po zaužitju mleka do prebavnih težav, kot so driska, trebušni krči, bruhanje ter posledične dehidracije. To pa je tudi razlog, da mačja prehranska piramida ne vključuje mleka in mlečnih izdelkov (Sweat 2009).

Vitamini in minerali

 Vitamini imajo v mačkinem telesu številne naloge. Vitamina E in C delujeta antioksidativno ter tako pripomoreta k obrambi telesa pred boleznimi. Vitamin D je zadolžen za absorpcijo kalcija in fosforja v prebavilih. Vitamin A pripomore k zdravi koži, vitamini skupine B pa skrbijo za zdrave mišice, kožo in kri.
Vitamini A, D, E, in K so topni v maščobah, prisotni pa so v živalskih tkivih ter nekaterih rastlinah. Vsi vitamini skupine B in vitamin C so topni v vodi. Nahajajo se v jetrih, ribah, jajcih, žitih, sadju in zelenjavi. Vitamini, topni v vodi gredo skozi mačkino telo razmeroma hitro, medtem ko so vitamini, topni v maščobah v telesu shranjeni daljše obdobje. Mačke večine vitaminov ne zmorejo proizvesti same, zato jih morajo pridobiti s hrano (Sweat 2009). Dober primer takšnega vitamina je denimo vitamin A, ki ga mačke ne morejo pretvoriti iz betakarotena v rastlinskem pigmentu, tako kot to počnemo ljudje in psi. Mačke se tako zanašajo le na vitamin A iz živalskih virov (ribje olje, jetra, jajčni rumenjak). Korenje na fotografiji embalaže z mačjo hrano, tako ne bo izpolnilo mačkine potrebe po vitaminu A, temveč je tam predvsem zaradi potrošnika. Za razliko od ljudi, lahko mačke same proizvajajo vitamin C (Lockman 2008).
Vir: facebook
Minerali mačjem telesu pomagajo pri sintetizaciji vitaminov, spodbujajo normalno rast kosti, v krvi prenašajo kisik, vzdržujejo raven tekočin in ravnovesje elektrolitov ter pomagajo pri mišičnih in živčnih funkcijah. Kalcij, fosfor, natrij, kalij, magnezij, železo, baker, cink in jod so nepogrešljivi za optimalno zdravje mačk. Večina mineralov v industrijsko pripravljeni hrani izvira iz kostne in mesne moke, najti pa jih je mogoče tudi v žitih in stročnicah (rastline absorbirajo te anorganske snovi iz vode in zemlje, v kateri rastejo).
V kolikor je mačka hranjena s popolno in uravnoteženo industrijsko pripravljeno hrano ni nobene potrebe po vitaminskih in mineralnih prehranskih dodatkih. Pravzaprav je lahko prekoračitev vnosa nekaterih vitaminov, kot sta denimo vitamina A in D, celo toksična. Hrana, ki jo kupimo v trgovinah, je navadno kompletna, kar pomeni, da že vsebuje priporočena razmerja vitaminov in mineralov, ki jih vaša mačka potrebuje (naravno prisotnim so navadno dodani še sintetični), zato se je pred kakršnimkoli dodajanjem vitaminsko-mineralnih dopolnil najbolje predhodno pogovoriti s svojim veterinarjem. Slednji nam bo med drugim tudi svetoval o najprimernejši prehrani mucka, tako da bo naša ljubljenka s svojo prehrano prejela vse potrebne hranilne snovi za zdravo, veselo in dolgo življenje (Sweat 2009).

Voda

Pitje zadostnih količin sveže vode je za mačke življenjskega pomena. Ob upoštevanju, da voda predstavlja kar dve-tretjini mačkine telesne teže, in da ima pomembno vlogo pri kemičnih procesih v telesu, bi jo lahko označili za eno najesencialnejših snovi, potrebnih za normalno funkcioniranje. Voda v telesu mačke služi kot prenašalec hranilnih snovi in kisika skozi krvni obtok v celice, poleg tega vlaži zrak v pljučih, regulira telesno temperaturo, varuje in vlaži sklepe ter ostale organe in iz telesa preko ledvic in gastrointestinalnega trakta splakuje odpadne snovi, ki nastajajo pri presnovi. Predniki domačih mačk izhajajo iz puščavskih področij, kar je po mnenju mnogih vzrok za to, da mačke po večini niso pretirano nagnjene k pitju vode. V divjini naj bi svoje potrebe po vodi skoraj v celoti zadostile s sveže zaužitim plenom, ki po navedbah Dr. Petersona vsebuje od 70 do 75 odstotkov vode. Poleg tega potrebujejo mačke v primeru dehidracije mnogo več časa za rehidracijo kot na primer psi. Študija, ki jo omenja Dr. Peterson, kaže, da dehidrirani psi popijejo dovolj tekočine za zapolnitev 6 odstotkov telesne teže v eni sami uri, medtem, ko bi mačke za to potrebovale celih 24 ur. Dnevna količina vode, ki jo mora normalno zdrava mačka zaužiti je odvisna predvsem od letnega časa, velikosti in aktivnosti mačke, tipa hrane, s katero muco hranimo ipd. Dejavniki, kot so visoka vročina, gibanje in laktacija lahko podvojijo, ali potrojijo količino popite vode. Do prekomernega pitja prihaja tudi v primeru nekaterih bolezni, kot so hipertiroidizem, obolenje ledvic in sladkorna bolezen. Na drugi strani pa lahko premajhna količina zaužite vode vodi v dehidracijo ter ledvične in urološke težave. Sicer pa dnevna potreba mačke v povprečju znaša okoli 60 ml vode na kilogram telesne teže. Ob tem je treba še omeniti, da vsebuje mokra, konzervirana hrana med 70 in 80 odstotki vode, medtem, ko je ima suha, briketirana hrana nekje med 7 in 10 odstotki (Peterson 2011). Večina mačk najraje pije vodo iz velikih, najbolje keramičnih ali steklenih posod, spet druge prisegajo na tekočo vodo, neposredno iz vodovodne pipe. Tako je stvar vsakega skrbnika, da ugotovi, kaj njegovi mačji princeski ali princu najbolj ustreza.

Prehrambena piramida

Razpredelnica heanilnih snovi Ameriškega združenja za kakovost hrane (AAFCO)

Vir: AAFCO


Reference:
Oznake:

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Naročite se na: Objavi komentarje (Atom)